Nemško zvezno ustavno sodišče je odobrilo nujni zahtevek skoraj dve leti starega jordanskega otroka za vstop v Nemčijo. S tem je zvezna vlada prisiljena dovoliti vstop otroku, čeprav naj bi bili njegovi starši povezani s prepovedano palestinsko organizacijo.

Poljsko sodstvo je postalo instrument politike zaradi reform nacionalnokonzervativne stranke PiS, kar še vedno povzroča napetosti, kljub temu da je Donald Tusk na položaju že leto in pol. Sodišča veljajo za kompromitirana, politične frakcije pa si medsebojno očitajo resne kršitve. Pričakuje se, da bo novoizvoljeni predsednik še naprej deloval konfrontacijsko. Podobno se tudi nemško Ustavno sodišče, kljub svoji vlogi najvišjega sodnega in ustavnega organa, bori s političnim postopkom imenovanja sodnikov, kar vzbuja dvome o njegovi neodvisnosti in sposobnosti nepristranskega odločanja kot varuha ustave.

Nemčijo pretresa polemika glede imenovanja novih ustavnih sodnikov, pri čemer se osrednje vprašanje vrti okoli kandidatke SPD Frauke Brosius-Gersdorf. Razprava se giblje med tem, ali naj SPD umakne svojo kandidatko ali pa naj unija potrdi njeno imenovanje. Hkrati pa se je odprlo vprašanje vloge AfD, saj kot druga najmočnejša stranka v Bundestagu nima pravice predlagati kandidatov za ustavne sodnike. Ta situacija poudarja domnevne slabosti nemške demokracije, kjer sodnike imenuje Bundestag po predlogu iz volilnega odbora.